E-mail: info@os-hrpelje.si ......Tel.:05 689 20 60
 

Pismo poslancem

Pismo poslancem

Napisala: Alja Grželj, 8. B razred, Osnovna šola Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje, Reška cesta 30, 6240 Kozina, mentorica: Maja Sulčič, lektorica: Tjaša Race.

Ko sem se odločila za sodelovanje na tem protikorupcijskem natečaju, sem sledeče dneve še bolj zavzeto spremljala poročila. Sicer nisem začela ravno najbolj obetavno, vendar sem z dnevi, poleg ameriškega neverjetnega zanimanja za tujo zasebnost, v zaporedju slišala podobna imena slovenskih veljakov. Pa je naša peta veja dokaj učinkovite oblasti le prelena, da bi presortirala imena, ali imamo v Sloveniji veliko več vodij kot katera druga država. Če pa se je toliko lažje ukvarjati sam s seboj, kot pa s kompliciranim delom, ki mu pravimo vodenje države.

Slovenija. Svobodna država z demokratično družbo, kjer ti nihče ne bo razbil zob, če  izraziš svoje mnenje. Vsaj ne bi ti jih smel. Država z unikatnim jezikom, okoli 40 narečji in dvojino. Z značilnimi in posebnimi naravnimi lepotami. Visokimi davki in zmedenimi državljani. Ali pač?

Ker je to (kot že prej omenjeno) demokratična država, lahko vsak polnoletni državljan prispeva k izbiri naše oblasti. Tragikomično pa je, da je vedno več nezadovoljnih. Pa je tako zaradi neodgovornih odločitev o oblasti ali neodgovorni oblasti?

Lahko se namreč vprašamo, kdo skrbi za nas. Jasno – mi sami – saj smo tega popolnoma sposobni. Zakaj torej za svojo domovino imenujemo državo in ne lastno hišo? Verjetno zato, ker je nima vsak. Zanimivo se je tudi vprašati, kaj nam daje država. Visoke davke, nižje plače ali še kaj drugega? Ampak, seveda, ni vse črno in belo.

“Ne sprašujte se, kaj lahko država naredi za vas, temveč kaj lahko vi naredite za vašo državo!” Je nekega dne rekel spoštovani mož s priimkom Kennedy. Pa mi res kaj naredimo za našo državo, če tisti, ki so zato plačani, ne?

Zelo zanimivo se je med drugim zamisliti nad dejstvom, da je Slovenija socialna država, kar naj bi pomenilo, da skrbi za vse ljudi in nudi podporo tistim, ki jo potrebujejo. Medtem pa jih veliko preživi le od enega velikodušnega obroka na dan. In velikokrat je razlog za to prav ta, da so podjetja propadla, delodajalec pa odšel v zapor ali (pogosteje) vilo ob morju. Kriza v Sloveniji verjetno ne izvira le iz “nespretnega” delovanja bank, kaj?

Le kako so potem ob vključitvi v Evropsko Unijo pričakovali, da bodo vsi bogati in veseli kot Švica, nasploh pa polni turistov. In zdaj? Recesija, kriza, pomanjkanje denarja, lokali pa so bili na pol prazni še za EuroBasket.

Zanimivo, kako vsi tisti volivci, ki verjamejo v človekovo iskrenost, pričakujejo, da se bo stanje izboljšalo, če pa se v nedogled vrtimo v enem in istem krogu. Ko pa imamo dovolj vseh laži stranke, ki smo ji na volitvah sami dali to možnost. Pa obžalovanje, ki ga zatremo s protesti. Moč si vlivamo z mislijo na našo navidezno revolucijo. Pa saj zagotovo nismo prvi. Tragično je, da tudi zadnji še zdaleč ne. Pot iz brezupa pa nam pokažejo mnogi referendumi in seveda sijoči nasmehi govorcev, ki  jim jih sprva zadovoljno vračamo – po tem pa je zgodba podobna.

Končno dejstvo je, da za slabo stanje v državi ni kriva samo vlada, kot jih večina rada reče, ali samo državljani (na kar redko pomislimo). Saj tudi vsak nezadovoljen ni vedno popolnoma nedolžen, vsak srečen, pa v tem primeru tudi ne za to čisto sam zaslužen.

Ampak, ali je država že tako na psu, da za mnenja sprašuje najstnike, s še nedokončano osnovno izobrazbo, katerih glavna skrb je v glavnem ta, kdo bo na MTV-jevi Top 20.

Seveda, pozabila sem, na takšnih svet stoji, kot vsi pravijo. In vsekakor je tudi res. Vendar, vsak, ki si želi, ne more samo upajoče čakati na boljše čase, ampak mora za uresničitev le-teh tudi sam nekaj storiti.